Hm. Pred 14. leti, natančneje 30. 4. 1994, sem mojo ženo prvič povabil na večerjo. Tista restavracija v starem mestnem centru LJ ne obstaja več. No, po večerji pa smo šli z družbo še na kresovanje na Rožnik. Seveda ne peš, ampak z Lado Nivo na 4 kolesni pogon. Takrat je bilo pač v modi, da smo se s starimi terenci vozili po gozdovih Slovenije...
No, enivej... Nazaj grede, ko smo vozili navzdol, v noči, po gozdni poti, smo pri 90km/h(!) zadeli v drevo. Avto je obrnilo najprej na bok in nekaj časa smo tako drseli po makadamski poti, potem se je avtomobil počasi prevrnil na streho in na strehi drsel naprej v dolino. Spominjam se, da sem se takrat oprl z rokami na streho avta in čutil kako pesek pod streho mečka pleh.
Jah, pet nas je bilo takrat v avtu. Vsi smo preživeli skoraj brez praske. Ko se je po dolgem drsenju na strehi avto le ustavil, je trajalo še nekaj časa, da smo se izvlekli ven. V bistvu smo lahko bili kar srečni. Avto je bil totalka uničen, ampak to je bilo pa tudi vse. Ne samo, da smo mi preživeli, veseli smo bili tudi, da med prevračanjem in drsenjem avto ni zmečkal pod seboj še kakšnega drugega pešča, kateri so takrat peš hodili gor na kresovanje.
Eh, spomini, spomini... Lepi dobri stari časi ;)