Splošno znano je, da je tale blog živ dolgčas, ampak zadnjič sem z veseljem slišal, da je ena izmed mojih bralk, moja bivša sošolka in soplesalka na maturantskem plesu Andreja.

Res je, da sem takrat v gimnaziji bil zmožen dosti bolj pesniško pisati in filozofirati ali vsaj nakladati, ampak se bom potrudil vrniti v tista leta.

No, mislim, da občasno tale blog pogleda še moj šef in prijatelj Henoh (da ne bom nepošten).

Vsi pa ste dobrodošli, da občasno oddate kakšen komentar v blogu in s tem naredite zadevo bolj živo!