Danes so moji sošolci iz teof (letos je verjetno še zadnje leto, ko sem na teof... saj sem se (končno) odločil za računalništvo) pri frančiškanih na Tromostovju v okviru predmeta Tuji jezik (Angleščina) pripravili mašo v angleškem jeziku. Maševal je p. Miran Špelič, kateremu tuji jeziki niso problem (obvlada jih lepo število), ministrirala pa sta 2 škofijska bogoslovca in 2 "pripravnika" pri frančiškanih. Pobudo za angleško mašo je dala profesorica angleščine, mi pa bi naj bili prvi, ki smo implementirali to idejo. Da smo znali moliti smo imeli izdelano odlično PowerPoint predstavitev (ker na teof praktično več ne hodim na predavanja, pri angleščini pa sem bil samo na prvi uri, sem se torej prvič srečal z angleškimi molitvami in se mi je kljub "podnapisom" pošteno zatikalo). No, kljub temu se nam je praktično vsem občasno kar precej zatikalo in ko se je zaradi neaktivnosti na računalniku sprožil ohranjevalnik zaslona smo bili vsi čisto izgubljeni.

Tudi peli smo lepo, za kar je poskrbela sošolka Katarina s kitaro in bogoslovec Blaž s harmoniko. Slednji se je za mašo še posebej potrudil, saj je občasno zaigral tudi na klarinet, pa še prenosnik je prispeval.

Na koncu so nas domačini (beri bratje frančiškani) pogostili v Klarini sobi. Je pa spet imel glavno vlogo gostitelja in organizatorja brat Andrej, ki poleg vsega skrbi tudi za organizacijo sredinih študentskih maš.

Vzdušje je res bilo prijetno, moram pa pograjati ostali dve tretjini bodočih teologov iz našega razreda, ki se maše niso udeležili. Žal je dandanes tako, da dosti ljudi študira teologijo brez vere, še huje pa je to, da nimajo razdelanega niti poštenega odnosa do vere, Cerkve in svetega. Da pa udeležba le ni bila tako slaba pa je poskrbelo še nekaj zunanjih obiskovalcev.

Vsekakor je tale maša bila zame odlična popestritev dneva in zanimiva nova izkušnja in bil bi vesel, če bi kakšno podobno razredno mašo (in post druženje; naslednjo raje kar v slovenščini (malo nacionalizma ne škodi)) še kdaj ponovili.