No, po dolgem času se moram oglasiti, da ne boste moji bralci zaspali.

Morda bo kdo celo opazil, da sem nadgradil bloge na mi-ha-el.org. Sedaj smo na zadnji verziji (1.4.5.0) BlogEngine.NET.

Ahhh, sedaj počivam po težkih dnevih, čeprav bi se bil primoran učiti.

Že prejšnji teden sem bil nenehno v telefonskem kontaktu s predsednikom našega šahovskega društva.

V petek sem delal cel dan, v soboto celo popoldne in v nedeljo, ko je šlo zares, spet celo popoldne. Prenašal sem sliko in partije s pomembnega dogodka za Prekmurje in širše tudi za slovenski šah, simultanke z ruskim šahovskim velemojstrom, dolgoletnim svetovnim prvakom in igralcem z največ turnirskimi zmagami Anatolijem Karpovom. Kakšen je bil rezultat nas tukaj ne bo zanimalo, izbrskajte po internetu. Treba pa je dodati, da smo imeli zelo dober streaming slike s spletnih kamer na najsodobnejši Micro$oft Windows Media Services tehnologiji na Windows Server 2008 platformi. To smo delali na računalnikih od mojega prijatelja in šefa Henoha.

Da me pa v nedeljo ni bolela preveč glava pa je poskrbela missica 2007 Tadeja Ternar, ki je tudi prišla igrat s Karpovom in je iztržila celo remi. Po spletu okoliščin me je predsednik našega šahovskega društva Franc Kramar izbral, da sem ji sam podaril darilo.

Splošno znano je, da je tale blog živ dolgčas, ampak zadnjič sem z veseljem slišal, da je ena izmed mojih bralk, moja bivša sošolka in soplesalka na maturantskem plesu Andreja.

Res je, da sem takrat v gimnaziji bil zmožen dosti bolj pesniško pisati in filozofirati ali vsaj nakladati, ampak se bom potrudil vrniti v tista leta.

No, mislim, da občasno tale blog pogleda še moj šef in prijatelj Henoh (da ne bom nepošten).

Vsi pa ste dobrodošli, da občasno oddate kakšen komentar v blogu in s tem naredite zadevo bolj živo!

Letošnjo zimo sem svojemu ubogemu poceni kolesu, ki ga imam v Ljubljani (takega ti vsaj ne ukradejo, pa še to ni nujno), prizanesel in ga odpeljal v kolesarnico. Vmes sem hotel napumpati gume in mi je med delom crknila pumpa (=tlačilka). Po dolgem času sem jo odnesel domov, da jo je oče popravil, in jo prinesel nazaj v Ljubljano. Takrat pa je že padla veriga s kolesa.

Ker sem sam dokaj levi za vsa ta ročna opravila (edino na računalnik se spoznam na kar sem vedno bolj ponosen) sem ob priložnosti poklical na pomoč očeta. Opazila sva, da mi je en "mojster izmed slovenskega študentaraja" ukradel zadnjo gumo (le kako tega že nisem sam prej opazil!!!). Super! No med pregledovanjem kolesa pa je oče še opazil, da tudi nekaj drugega ne štima.

Sicer bi verjetno od kakega preprodajalca lahko zelo poceni dobil dosti boljše kolo (najverjetneje ukradeno), ampak oče se je odločil, da ga vzame domov na popravilo. Vsak ima svoje veselje!

Naslednje leto pa moram skrbno premisliti preden kolo odpeljem v kolesarnico.

Letošnje leto je kandidat, da bo moje najboljše leto izmed zadnjih nekaj let, če ne celo moje najboljše leto do sedaj. Vsaj do sedaj.

Končno sem našel študij, ki me veseli in mi gre, z izpiti sem opravil z levo roko in to praktično s samimi desetkami, hitro imam počitnice... in imam delo o katerem sem do sedaj lahko samo sanjal

Moram še poudariti, da sem kljub svojim pomislekom glede nadaljevanja svoje "kariere" v šahu (kot sodnika), končno dosegel stopnjo državnega šahovskega sodnika. Je pa vprašljivo, če bom kdaj dosegel višjo stopnjo (naprej so že mednarodni "naslovi"). V šahu namreč vedno več delam z elektronskimi šahovnicami in manj kot sodnik (saj lažje je delati s tehniko kot z ljudmi, a se postavlja vprašanje smisla takega početja...).

Tudi zdravje je v redu, hvala Gospodu za vse to!!!

P.S.
Edino na osebni ravni mi je žal, da sem se zapletel v neprijetne situacije z določenimi (novimi) prijateljicami. Se bo treba popravit na tem področju oz. biti bolj pazljiv!

"Članek" je nastal po vprašanju ženske velemojstrice Ane Srebrnič in je namenjen vsem, ki bodo v programu WinŠvicar želeli delati s hrvaško rating listo.

Lani od poletja oz. od verzije 1.10.17 naprej naš slovenski program za vodenje šahovskih turnirjev WinŠvicar podpira delo s hrvaško rating listo. Funkcionalnost je na mojo željo dodal avtor programa Aleš Drinovec. Delo s hrvaškimi ratingi sem rabil, da sem lažje izpeljal vodenje konectedenskega hitropoteznega turnirja v Štrigovi.

Če se odpravite dodajat igralce, vidite da je med možnostmi iskanja igralcev v programu ponujen tudi Ro - Hrvaški register.

Da pa bo zadeva stekla je potrebno narediti še eno malenkost.

Najprej, snamimo najnovejšo hrvaško rating listo s strani Hrvaške šahovske zveze ( www.crochess.com ). Na prvi strani se pod Tražilica nahaja povezava Import file za SwissManager. In vse kar je potrebno narediti je, da sedaj skopiramo datoteko RatingNat.DAT iz ZIP arhiva v direktorij v katerem je nameščen WinŠvicar (običajno C:\Program Files\WinSvicar).

Poženimo Švicarja in sedaj bi moral delati tudi s hrvaškimi ratingi!

Še nekaj napotkov oz. opomb:
Datumi rojstva se zaradi avtorju neznanega formata ne prenesejo iz baze podatkov. Tako jih je žal potrebno vnesti ročno.
Iskanje po mehkih č-jih ni možno. Tudi ustrezna zamenjava ć-ja s č-jem oz. c-jem ni podprta. Zadevo se da obiti tako, da namesto da iščemo priimek Tomašić preprosto iščemo priimek z izpuščenim mehkim ć-jem, torej Tomaši. Prav tako ni podprto iskanje po đ-ju.

...pa ne zato, ker "babe" govorijo, ampak praktično...

Dež je!!!

Nekoč sem se junija vedno pritoževal nad vročino, klima v sobi je nenehno laufala (to doma, ker je tukaj v študentu v lj itak nimam ...pa tukaj v sobi niti ni tako vroče)... letos pa... POGREŠAM TISTE TOPLE DNI, tisto vročino, sonce in sončenje...

Letos je z vremenom vse narobe... aprila je bilo muhasto kot še nikoli, maj je bil sprejemljiv... junij pa... škoda besed.

Upam, da je samo tako slabo, vremensko neugodno leto in da to nima kakšne (z)veze z globalnim segrevanjem ozračja

Pa da bosta julij in avgust boljša in se bomo sončili na morju!

Moj dragi Henoh (lol) mi je v svojem omrežju s 100 Mb/s povezavo v svet podaril eno mašino. Na koncu sva se odločila, da naj bo OS na tej mašini kar Linux. To je v bistvu prva Debian (4.0) distribucija s katero imam opravka.

Z Linuxom sem sicer začel v 1. letniku gimnazije, ko sem na računalnik namestil Mandrake - mislim, da verzije 8.0 - ki je bil priložen reviji SWPower (takrat smo še bili vsi bolj ali manj na počasnem dialupu in niti pomislil nisem, da bom kdaj lahko downloadal takšno količino podatkov). V 2. letniku pa sem bil še najbolj zagret Linux privrženec, takrat smo doma že imeli ADSL povezavo, rekord je bil, da sem na takrat edinem računalniku imel pol leta nameščen samo operacijski sistem Linux (RedHat, mislim, da 8.0). Od takrat naprej pa sem, tudi po zaslugi profesor Lukača, uporabljal samo njegovo favorizirano distribucijo RedHat. (Sicer pa RedHat ni ravno vzdržala še dolgo od takrat - zastonjska verzija je bila samo še 9.0, potem smo morali z več ali manj pritožbami preklopiti na Fedoro).
Pozneje sem dokupil še en računalnik na katerem so bili gor tudi XPji (sprva predvsem zaradi igric), tako je postopoma primarni OS na delovni postaji postal nazaj Windows, strežnik pa je vsekakor moral še naprej delovati pod Linux okoljem. Le da sem pod vplivom Amisa RedHat kmalu zamenjal s hudičkom (FreeBSD, ves čas sem pa ostal konzervativen, torej na stabilni verziji 4.x). Še največ kar sem uporabljal na svojem strežniku je bil poštni strežnik (Postfix z amavisd-new antivirus/spam zaščito) za našo šahovsko domeno sah-drustvo-ms.si. Za kakšno gostovanje spletnih strani pa je linija bila že prepočasna, čeprav je gor tekel tudi Apache z mojo spletno stranjo in nekaj fotkami. Za FreeBSD škatlo se mi sčasoma ni več dalo skrbeti (s portsi je bila kar frka) pa proti koncu 1. letnika računalništva in matematike sem zaradi spleta okoliščin tudi izgubil voljo do računalništva. Mašina je bila formatirana, nanjo so bili nameščeni XPji in je odromala v mojo sobo (uporabljal sem jo, ko se mi ni dalo vzeti prenosnika domov iz Ljubljane). Kmalu se je naložba v XPje izplačala, saj je računalnik bil v letošnjem šolskem letu nekajkrat uporabljen za prenos šahovskih partij v živo.

No, toliko zgodovine, sedaj pa se je zgodilo, da sem dobil mašino na zavidljivo hitri povezavi. Prva stvar, ki se je zgodila je, da so strani našega šahovskega društva odromale na ta nov strežnik. (Končno imam fizičen dostop do www logov in z awstats sedaj ustvarjam kar lepa poročila obiskov spletnih strani).

Je pa Linux s kernelom 2.6 (ali pa enostavno z večjo popularnostjo) ogromno izgubil na varnosti. Ker se mašino da pognati samo s custom kernelom, čakam na Henoha, da mi (oz. nam) ponovno prevede novi kernel. Do takrat pa:

In moram priznati, da sem s tem Debianom zaenkrat zelo zadovoljen. Zlasti z lahkoto upravljanja s paketi (apt-get) in s hitrostjo delovanja, za kar se pa gre zahvaliti hardwareu sicer 64-bitne mašine.

Danes so moji sošolci iz teof (letos je verjetno še zadnje leto, ko sem na teof... saj sem se (končno) odločil za računalništvo) pri frančiškanih na Tromostovju v okviru predmeta Tuji jezik (Angleščina) pripravili mašo v angleškem jeziku. Maševal je p. Miran Špelič, kateremu tuji jeziki niso problem (obvlada jih lepo število), ministrirala pa sta 2 škofijska bogoslovca in 2 "pripravnika" pri frančiškanih. Pobudo za angleško mašo je dala profesorica angleščine, mi pa bi naj bili prvi, ki smo implementirali to idejo. Da smo znali moliti smo imeli izdelano odlično PowerPoint predstavitev (ker na teof praktično več ne hodim na predavanja, pri angleščini pa sem bil samo na prvi uri, sem se torej prvič srečal z angleškimi molitvami in se mi je kljub "podnapisom" pošteno zatikalo). No, kljub temu se nam je praktično vsem občasno kar precej zatikalo in ko se je zaradi neaktivnosti na računalniku sprožil ohranjevalnik zaslona smo bili vsi čisto izgubljeni.

Tudi peli smo lepo, za kar je poskrbela sošolka Katarina s kitaro in bogoslovec Blaž s harmoniko. Slednji se je za mašo še posebej potrudil, saj je občasno zaigral tudi na klarinet, pa še prenosnik je prispeval.

Na koncu so nas domačini (beri bratje frančiškani) pogostili v Klarini sobi. Je pa spet imel glavno vlogo gostitelja in organizatorja brat Andrej, ki poleg vsega skrbi tudi za organizacijo sredinih študentskih maš.

Vzdušje je res bilo prijetno, moram pa pograjati ostali dve tretjini bodočih teologov iz našega razreda, ki se maše niso udeležili. Žal je dandanes tako, da dosti ljudi študira teologijo brez vere, še huje pa je to, da nimajo razdelanega niti poštenega odnosa do vere, Cerkve in svetega. Da pa udeležba le ni bila tako slaba pa je poskrbelo še nekaj zunanjih obiskovalcev.

Vsekakor je tale maša bila zame odlična popestritev dneva in zanimiva nova izkušnja in bil bi vesel, če bi kakšno podobno razredno mašo (in post druženje; naslednjo raje kar v slovenščini (malo nacionalizma ne škodi)) še kdaj ponovili.

Včeraj sem bil priden in sem 4 ure čistil stanovanje. V bistvu nisem bil sam, čistil je tudi cimer in socimra iz druge sobe v apartmaju. Pa tudi ostali v bloku so bili pridni. Danes je namreč v našem bloku higienska komisija, ki stanovanja pregleda 1x na leto. Tako smo prisiljeni, da vsaj enkrat na leto redno počistimo stanovanje. Počistili smo vsak kotiček. V najslabšem stanju je bila roleta, polna prahu in umazanije, tudi sedaj ni čisto OK, ker se mi ni dalo še dodatni dve uri ubadati z njo, je pa dosti boljša.

No, upajmo, da bomo danes uspešno prestali "test".