Danes sem bil v BTCju, ker sem si moral kupiti nove čevlje. Dosedanji, stari že 5+ let, so bili popolnoma dotrajani.

Zapletlo pa se je, ko sem šel v Interspar v CityParku. Namreč na voljo ni bilo več niti popolnoma enega vozička (iz tega lahko sklepate, da je ljudi tam mrgolelo in da nisi imel kje za hoditi). Tako sem moral čakati nanj nekje okoli 10 minut.

Pa naj še kdo reče kaj o recesiji oz. gospodarski krizi!!!

V Hotelu Diana v Murski Soboti bi naj od 21. do 29. junija potekalo Odprto mladinsko prvenstvo Evropske unije v šahu. Zraven naj bi seveda bil tudi jaz, ne toliko kot šahovski sodnik, kakor pa kot operater za internetni prenos partij (to delo mi je itak dosti ljubše). V živo bi se naj namreč prenašalo 30 partij.

Tudi nagradni sklad tekmovanja je bil kakor si lahko ogledate v razpisu ogromen. Za prvo mesto v starostni skupini je tako bil predviden prenosni računalnik (minimalni tehnični standardi: procesor 1,6 GHz, spomin 1024 MB RAM-a, zaslon 15,4"... kar je še kar). Poleg tega so poleg samega tekmovanja bile predvidene tudi druge aktivnosti (Šahovska akademija, seminar za trenerje, "Klinika").

Termin prvenstva mi sicer ni ravno najbolj ustrezal, saj je to junij, ko je poletno izpitno obdobje. Ampak, letos bi nekako še lahko zvozil, bi pač šel vse na prve roke (kar sicer še vedno nameravam). No, ko sem si vse stvari časovno že uskladil, pa se je zgodilo sledeče... 

Projekt je namreč padel v vodo.

Zakaj?

Odzadaj je najverjetneje spor Kneževič - Mohr. Že precej časa je namreč znano, da se Milan Kneževič, ki je že dolgo na čelu Šahovske zveze Slovenije, ter Georg Mohr, velemojster in direktor svoje firme Šahohlačnik, ki se bavi predvsem s šahom (organizacija tekmovanj, šahovskih šol, šahovska trgovina...), ne prebavljata najbolje. Piko na i pa bi naj dodal Mohrov članek z naslovom Komedija zmešnjav v slovenskem slogu objavljen v Delu, dne 27. 3. 2008, v katerem avtor precej močno kritizira Šahovsko zvezo Slovenije zaradi pasivne vloge, ki jo je le-ta zasedla ob obisku predsednika in ostalih visokih funkcionarjev FIDE v okviru srečanja ministrov in predsednikov Nacionalnih olimpijskih komitejev članic EU na Brdu pri Kranju. Najbolj sporen del bi naj bil sledeč: "Pojasnilo, da k sodelovanju niso bili povabljeni, govori samo zase: ... o trenutnih razmerah v slovenskem šahu, ki so na precej nizki točki, usmerja in vodi pa jih – vse preveč enostransko, skoraj absolutistično – kar predsednik sam." Predsednik ŠZS bi naj gospodu Mohru zameril predvsem to, da ga je le-ta označil za absolutista (kar je tudi povedal na 33. volilnem občnem zboru ŠZS, kjer je dobil še en mandat).

Nadalje lahko ugibam, da je ŠZS umaknila svojo podporo pri organizaciji Odprtega mladinskega prvenstva EU. Zato je potem Šahohlačnik tekmovanje (preprosto?) odpovedal.

Dušan, očitno si bo treba poiskati kakšno drugo delo.

Komedija zmešnjav v slovenskem slogu (povezava do članka)

Pred kratkim se je nekaj slovenskih firm odločilo, da bo prevzelo Pivovarno Laško. Njihova javna ponudba za odkup delnic ni bila niti za en cent višja od vrednosti delnice Pivovarne Laško na borzi (znašala je nekje 88 EUR na delnico). Verjetno so za posttranzitno Slovenijo takšni poceni prevzemi nekaj povsem običajnega. Povsem nekaj drugega pa se je zgodilo z delnico Yahoo-ja, ko je Microsoft objavil, da hoče prevzeti to firmo. Najprej je Microsoft ponudil 31 dolarjev za delnico, kar je 62% več od vrednosti delnice na borzi. Posledično pa je cena delnice Yahoo-ja na borzi skočila na 29 dolarjev.
Ja, ko bi se kaj takega zgodilo z Laškim. Sanje, ne? Sedaj bom okregan v smislu, da pišem nekaj o čemer nimam pojma. OK, priznam, nisem ekonomist niti se preveč ne ukvarjam s tem kaj se dejansko dogaja na finančnih trgih. Pišem zgolj kot majhen človek, ki ima nekaj privarčevanega drobiža (za hude čase) v delnicah. In ja, tem firmam je za prevzem Laškega manjkalo zgolj ubogih 10%. Torej, niti ni šlo za kakšen večji posel.

Ponudba za odkup Laškega je preprosto šla mimo mene. Nekaj sem celo zasledil v medijih, ampak ko sem slišal, da tisti ki prevzemajo, praktično ne ponujajo nič, sem si rekel, da glede prodaje že ne bo sile. Naenkrat pa me v Ljubljano kliče oče, ki mi reče, da je v medijih zasledil novico, da je Laško že prevzet. In mi naredi silo kaj naj zdaj počnem s temi delnicami, ki jih še imam tam (certifikat sem vložil v Radensko, potem je Laško prevzel Radensko in so ob prevzemu ponudili menjavo vrednostnih papirjev (sčasoma se je izkazalo, da se mi je menjava splačala) - od tod imam opravka z delnicami Laškega) oz. mi reče, da bi jih bilo pametno prodati. Ko je Laško prevzel Radensko, Radenska sčasoma ni bila več vredna nič. Tudi tu obstaja verjetnost, da Laško sedaj, ko je prevzet, več ne bo zanimiv, čeprav ko sem tole rekel bančni uslužbenki ob prodaji svojih delnic, je samo preprosto odgovorila: "Zakaj pa ne bi bilo pametno delnic obdržati še naprej?" Totalna neznanka, torej. Finta je v tem, da je Laško takrat odkupil 90% Radenske, v primeru prevzema Laškega pa je bil "prevzet" zgolj večinski delež. In v prihodnje bi se lahko scenarij lastništva in prevzemov te firme še nekajkrat spremenil.

Seveda od Laškega nisem znal iztržiti tistega tanajboljšega. Delnica je bila največ vredna poleti, tam nekje okoli mesca avgusta. Takrat je bila vredna 100 EUR. Sedaj sem jo prodal po borzni vrednosti nekje za malo več kot 85 EUR (ja, ker sem prevzemno ponudbo pač ignoriral, sem padel še na bolj trdna tla). Nihanje od 10 do 15-odstotkov na delnico v relativno kratkem časovnem obdobju pa ni tako nedolžno in se pozna v žepu tudi pri nas, ki imamo zgolj nekaj delnic.

Toda, če sem realen in se grem napovedovat prihodnost, mislim da za delnice Laškega v prihodnje ne bo kakega pretiranega zanimanja oz. da je praktično nemogoče, da bi vsaj kdaj v bližnji prihodnosti delnica dosegla vrednost, kakršno je imela letos poleti. Vrhunec je bil že dosežen poleti, takrat sem se zgolj naivno veselil nad ceno delnice na borzi, namesto da bi se umaknil z borze z malo debelejšim žepom kakor sedaj. Ampak, saj finta tega borznega poslovanja je ravno v tem, da nikoli ne veš kdaj je pravi čas.

Kriza vzajemnih skladov

Zato je pa bolj varno imeti denar na kakšnem varčevalnem računu in če ga nekaj časa ne rabimo ga lahko še vežemo. Obresti so minimalne, to je res, ampak ni tistega stresa, ki bi lahko nastal, če bi nenehno razmišljali kaj se dogaja z našim drobižem na borzi. Pa tudi evro je izredno stabilna enota, tako da bi varčevanje moralo biti varno.

Ena izmed oblik varčevanja pa bi naj bilo varčevanje v vzajemnih skladih. Takšno varčevanje bi naj bilo relativno varno in donosno. Donosno?

Same rdeče številke!
In take številke se vlečejo že v obdobju 12 mescev.

Rešitev?
Sedaj je baje pravi čas za nakupovanje. Postavlja pa se vprašanje ali ne bo boljši čas za nakupovanje za pol leta, ko bo vrednost enote premoženja razpolovljena? No, če bo prišlo do kakega takega scenarija, bo verjetno sledil gospodarski zlom. Ker vsi upamo, da tako hudo le ne bo (kljub dogajanju čez lužo, ki je že zaskrbljujoče), pa lahko zgolj čakamo, da se uresničijo obljube naših bančnikov, da je kljub (občasnim) krizam varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročno (zelo) donosno, torej da končno posije sonce. Pomlad je tu, narava se prebuja, po drugi strani pa je danes snežilo. Torej, tudi vreme ni kaj bolj prida od dogajanja na finančnem trgu...