Priporočam.

Pavo y platano

&sladica

Dober tek!

Včeraj sem malo z zamudo gledal film Državniške igre (State Of Play).

Kdo bi si mislil, da bo na udaru izmišljena privatna vojaška korporacija PointCorp. Seveda je v ozadju to, da skuša prevzeti oblast v ZDA in posledično skrčiti osnovne človekove pravice.

Pa ni to zgolj edina ameriška produkcija zadnjega časa, ki se ukvarja z zarotami, ki so posledica privatizacije ameriške vojske. Sedma sezona priljubljene ameriške serije 24 se s podobno tematiko ukvarja še bolj neposredno.

Podobna tematika se najde še v enem filmu, ki je prav tako izšel letos. V filmu International je mednarodni banki ICBC praktično to že uspelo. No tale ICBC za razliko ni primarno vojaška korporacija, ampak banka, ki se posredno ukvarja s terorizmom. In banka, ki nima sedeža v ZDA.

Že nekaj dni, točneje od četrtka, 6. avgusta 2009, je zunaj končna verzija Windows sedemke (7). Snamejo si jo lahko Micro$oftovi partnerji na MSDNA, na akademskem MSDNAA pa je na voljo samo sistemcem, uporabnikom pa zgolj, če se jih sistemci usmilijo.

Navadnim smrtnikom bo sedemka dosegljiva šele 22. oktobra (takrat se jo bo dalo kupiti v trgovinah).

S Server 2008 R2 je na poti tudi tudi novi Hyper-V 2.0, le-ta naj bi omogočal živo migracijo mašine, čeprav sem malo zmeden, saj naj bi nekaj takega omogočal že Virtual Machine Manager na obstoječem Hyper-V.

Microsoft vedno bolj forsira svoj PowerShell, kmalu se ga bodo morali naučiti vsi sistemci, ki bodo želeli učinkovito upravljati sistem (npr. Exchange 2007 ima zelo okrnjeno konzolo in včasih že za osnovne nastavitve rabimo PowerShell). No pred kratkim je izšel PowerShell 2.0, ki omogoča tudi poganjanje skript z drugega računalnika. Tako se sedaj da isto opravilo izvesti na večih računalnikih/strežnikih hkrati. (PowerShell bi se te dni preko samodejnih posodobitev moral namestiti tudi na vse naše domače računalnike (Vista, XP).)

Če bomo po pomoti v aktivnem imeniku (Active Directory) v 2008 R2 izbrisali kakega uporabnika, to ne bo več problem, saj le-ta omogoča Recycle Bin Feature (seveda ga moramo prej vklopiti; in le kako drugače kakor preko PowerShell-a). In tako lahko restavriramo vse izbrisane objekte.

Novost je tudi nov IIS 7.5, kjer so končno poskrbeli za spodoben FTP strežnik. Ni več težav s preklapljanjem med aktivnimi/pasivnimi prenosi, poleg tega je pohvalno, da je vgrajena tudi uporaba SFTP-ja. Sedaj je njegova administracija končno tudi vključena v novo konzolo (prej je bilo treba administrirati FTP strežnik preko IIS 6.0 konzole).

V Windows Server 2008 R2 Core verzijo pa je po novem vgrajena tudi .NET framework podpora.

Najboljša stvar pa je podpora .VHD fajlom kar v Disk Managerju. Sedaj se da mountati posamezen VHD fajl (kar bo še kako koristno, če bomo hoteli kaj pobrati z virtualne mašine ne da bi jo zagnali), poleg tega si enostavno na disku kreiraš .VHD fajl in ga priključiš kot dodatni pogon.

P.S.
Zgoraj napisanega nisem nikjer izbrskal, ampak sem vse zvedel včeraj na Študent je car. Gospodarska kriza se pozna, saj so nagrade bile bolj uboge (lani npr. so še delili zastonj software, letos samo knjige, lani je dobil majico vsak, letos so še za to žrebali). So pa bila kljub temu ločena predavanja za "IT strokovnjake" in programerje, najbolj navdušen pa sem bil nad predavanjem Luke Manojloviča ( http://luka.manojlovic.net ), ki je predaval o vsem tem zgoraj napisanim.

P.P.S.
Microsoft je začel močno forsirati nedavno izdani Internet Explorer 8 (so delili tudi propagandni material v zvezi z njim). Podjetja so ga dobro sprejela, saj že izdelujejo vtičnike, ki se bodo lahko uporabljali kot acceleratorji (ogromno jih je že naredil najdi.si). Več na: http://www.ie8.si/.

oz. ga še rihtam...

V bistvu sem z računalnikom v dosedanjem stanju že resno (no vsaj malo) ogrožal varnost. Kot administrator v mrežah si tega res ne bi smel dovoliti. Sedaj je pa porihtan zgledno.

In sicer... Kot osnova 64-bit Windows Vista Enterprise. Firewall na tem sistemu je povsem zaprt navznoter (nobenih exceptionov), na sistemu so nameščeni samo najnujnejši programi (branje pošte (Outlook), sistemska administracija).

Igranju in smetenju je namenjena virtualna mašina z 32-bit Windows XP, ki je povsem izolirana od osnovne mašine (do neta dostopa preko NAT-a, do gostiteljske mašine ne more priti). Uporabljam kar preprosti Virtual PC 2007.

Sledila bo še ena virtualna mašina, to bo verjetno kar CentOS (tisti, ki me je uvedel v Linux je bil RedHat navdušenec, in ne, za moje pojme se Debian/(K)Ubuntu ne more primerjati z RHEL). Sicer je to res bolj strežniški OS, moram ga pa namestiti zaradi potreb pri enem izmed predmetov na FRIju, kjer kot osnovo uporabljamo Linux (je pa res, da gre za bolj workstation uporabo, ampak če se le da bom delal z RedHatovim proizvodom).

Po namestitvi sem bil *zelo* zadovoljen s hitrostjo in odzivnostjo 64-bitne Viste, določene Windows aplikacije se odprejo bistveno hitreje kot prej, ko je Vista (Business) bila 32-bitna.

Ampak, mašini resno primanjkuje RAMa (imam ga samo 2 GB). Takoj po plači bo to treba nadgraditi na maksimum, kolikor ga mašina pač zmore.

P.S.
V izolirane XPje sem seveda namestil Internet Explorer 8, ki je trenutno še v fazi RC1, zato ga na osnovo pač ne morem namestiti. No to je res spodoben browser, ki se definitivno lahko kosa s Firefoxom.

Za tiste, ki ne veste, gre za totalno ameriško patriotistično serijo. Glavna oseba (Jack Bauer) je bivši agent CIA, sedaj pa bolj ali manj dela za ameriško protiteroristično enoto (CTU = Counter Terrorist Unit). Ne vem koliko je serija realna, je pa zanimiva, saj v CTU ogromno ljudi podpira Jacka za računalniki (eni so res dobri, meni je najboljši lik Chloe O'Brian, odštekane računalničarke; bi jo takoj poročil), v bistvu je terencev bolj malo (če odštejemo občasne intervencije specialcev) in ogromno supporta.

Je pa v seriji ogromno nasilja in je dokaj realistično kruta. Ameriški administraciji ni problem žrtvovati posameznikov, navadnih državljanov, da ubranijo jedrski napad nad celim mestom. Eden bolj ganljivih dogodkov je, ko se CTU odloči, da bo izpolnil pogodbo z enim "teroristom" in pedofilom na način, da mu bo še naprej pustil, da ima v spolnem suženjstvu 15-letnico, ki je sicer v Ameriko prišla kot ugrabljena ukrajinska državljanka.

Da je serija še bolj pestra pa se v teh 24ih urah (mimogrede, ena serija predstavlja en kritičen dan, vsak del predstavlja doganje v eni uri tega dne) odvijajo raznorazne ljubezenske in osebne zgodbe, v CTUju ves čas vlada napetost med šefi, kdo bo prevzel krmilo, ko kateri od njih odpove (naredi večjo napako), med sodelavci pa napetost in osebne razprtije.

Prav tako je skoraj v vsakem delu umazan sam vrh ameriške administracije in mnogokrat nekateri od njih sodelujejo s teroristi. Seveda pa ne manjka tudi rivalstva med njimi glede prevzema oblasti.

In tako sem si po dolgem času kupil nov mobitel. Glede na ostale vrstnike sem glede mobitelov dokaj konzervativen, saj zelo dolgo zdržim z enim mobilcem, to je namreč šele moj tretji. Je pa tudi stal več kot prvi in drugi skupaj.

Že ko sem kupoval prejšnji mobitel, sem si želel imeti nanj nameščene Windowse, a so bili takrat za moje pojme takšni mobilci predragi. Tudi sedaj niso nič cenejši, a sam sem se pač odločil, da tokrat tolikšna cena le ne bo preveč. No, da neham nakladati, pojdimo k tehniki...

HTC Touch Diamond v sliki

ActiveSync

To je glavna stvar, ki sem jo - odkar sem sploh (z)vedel kaj to je - na dosedanjem mobilcu zelo pogrešal. Njeno bistvo je podpora potisni pošti. Tako ima mobitel ves čas vzpostavljeno povezavo s poštnim strežnikom, strežnik pa ko pride do kake spremembe (nov e-mail; no sedaj ste pa vsi ugotovili, da govorimo o elektronski pošti), to sporoči mobitelu, ta pa zapiska še hitreje kot klasični PC.

Seveda gre za obojesmerno realnočasovno sinhronizacijo. Če smo v Outlooku povezani z M$ Exchange strežnikom in smo hkrati na Exchange priklopljeni tudi preko mobilca, je nov mail viden takoj na obema, tudi poslani mail bodisi z mobilca bodisi z Outlooka je takoj na obema klientoma viden v mapi poslana sporočila.

To pa seveda ni vse kar zmore ta ActiveSync. Da se ga uporabljati za praktično vse kar nam ponuja Outlook v kombinaciji z M$ Exchange. Zelo uporabna stvar je tako koledar, ker je sedaj enoten tako v Outlooku kakor tudi na mobilniku in se seveda kot vse drugo sinhronizira realnočasovno preko interneta (seveda se, če je pa zadeva shranjena na Exchange strežniku).

Sinhronizirati pa se da tudi stike. No, meni bo morda sedaj malo moteče, ker imam v Outlooku po novem praktično shranjene samo še telefonske številke. Ali naj vklopim to opcijo sinhronizacije sem še najdlje razmišljal. Na koncu je bil problem, ker je HTC Touch Diamond obupal nad starim Z1010, ko mu je le-ta preko Bluetooth-a predolgo pošiljal stike (jap, imenik je nekako bilo treba prenesti). Tako sem imenik preko "modrega zoba" prenesel kar na prenosnik, tam sem pa dal naj ga shrani kar na Exchange. Potem seveda ni bilo potrebno počakati ravno dolgo, da je zadeva praktično samodejno prišla še na mobitel.

Za uspešno uporabo ActiveSync-a je seveda nujno potrebno imeti Microsoft Exchange strežnik! Zato je ta rešitev v prvi vrsti namenjena predvsem poslovnim uporabnikom. Namreč delati na Exchange strežniku je še vedno privilegij, ki se ga na MI KA ha ELohim omrežju zavedamo.

Seveda pa ima operacijski sistem Windows Mobile še dosti drugih sladkorčkov. Kar sem na hitro opazil je odlična podpora komunikacijam. Med programi pa nisem ravno dolgo odlašal, da sem pognal Windows Live Messenger. Hehe

Danes sem bil v BTCju, ker sem si moral kupiti nove čevlje. Dosedanji, stari že 5+ let, so bili popolnoma dotrajani.

Zapletlo pa se je, ko sem šel v Interspar v CityParku. Namreč na voljo ni bilo več niti popolnoma enega vozička (iz tega lahko sklepate, da je ljudi tam mrgolelo in da nisi imel kje za hoditi). Tako sem moral čakati nanj nekje okoli 10 minut.

Pa naj še kdo reče kaj o recesiji oz. gospodarski krizi!!!

Danes nam je na FRIju pri urah predmeta Osnove podatkovnih baz predaval Matej Grom iz Oracle-a, predaval nam je o Oracle SUPB.

Nad Oracle bazo sem navdušen. Odličen web vmesnik za administracijo (izpiše praktično vse), najbolj pa sem navdušen nad nadzorom nad transkakcijami (vsaka transakcija se beleži, vse je izsledljivo, da se razveljavit točno določeno transkacijo, backupirat/obnavljat bazo po želji).

Sedaj mi je jasno zakaj vzame Oracle SUPB (Enterprise) 1,7 GB nasproti 50 MB "češke" MySQL.

Spomnim se kako lep občutek sem imel ob začetku petka že v osnovni in tudi srednji šoli. Ko sem prišel domov iz šole sem odvrgel torbo, dal knjige in šolo na stran, zvečer sem lahko gledal televizijo dolgo v noč (predvsem se spomnim gledanja Dosjejev X) in šel spat kadar se je meni zljubilo, ne da bi drugo jutro vstal zaspan (ponavadi v soboto itak nisem vstal zjutraj, vsaj zgodaj zjutraj ne).

(Je pa bilo določeno obdobje v osnovni šoli, ko petki niso bili prav nič fajn, saj smo ob popoldnevih imeli kar precej natrpan urnik srednje šahovske šole. Je pa zato bilo toliko lepše, ko nam je ta šola odpadla oz. ko je pozneje več nisem imel.)

No in zakaj zdaj to pišem? Ah, prav nič se mi ne gre za prebujanje spominov na mojo mladost in otroštvo... pišem zaradi faksa. Oz. zaradi tega, ker sem se včeraj ob osmih zvečer lotil delanja domače naloge pri enem predmetu. Rok za oddajo je bil in tudi bo v prihodnje vsak petek do 23:55. Fora je bila v tem, da sem dokaj kratko nalogo delal vse do zadnjega, torej cele 4 ure!!! Pa nisem bil edini. En sošolec, ki je lani tudi imel zelo visoko povprečje, je samo programčič pri eni izmed treh nalog pisal 4(!) ure. Mah, to je pač rekurzija oz. uvajanje v rekurzijo (pri teh stvareh znajo možgani in živci hitro pregoreti).

Čeprav nekaterim učenje in delanje za šolo ob petkih ni nič posebnega, zame je. Ampak odkar študiram občasno kaj delam za faks tudi ob petkih popoldan in večer (zlasti, ko teče voda v grlo) in zanimivo, da ob tem niti nimam kakšnih čudnih občutkov.

P.S.
Še bolj zanimiva je zagretost asistenta, ki nam je naloge popravil takoj po oddaji, tako smo imeli rezultate znane že v soboto ob enih zjutraj.