Spomnim se kako lep občutek sem imel ob začetku petka že v osnovni in tudi srednji šoli. Ko sem prišel domov iz šole sem odvrgel torbo, dal knjige in šolo na stran, zvečer sem lahko gledal televizijo dolgo v noč (predvsem se spomnim gledanja Dosjejev X) in šel spat kadar se je meni zljubilo, ne da bi drugo jutro vstal zaspan (ponavadi v soboto itak nisem vstal zjutraj
, vsaj zgodaj zjutraj ne).
(Je pa bilo določeno obdobje v osnovni šoli, ko petki niso bili prav nič fajn, saj smo ob popoldnevih imeli kar precej natrpan urnik srednje šahovske šole.
Je pa zato bilo toliko lepše, ko nam je ta šola odpadla oz. ko je pozneje več nisem imel.
)
No in zakaj zdaj to pišem? Ah, prav nič se mi ne gre za prebujanje spominov na mojo mladost in otroštvo... pišem zaradi faksa. Oz. zaradi tega, ker sem se včeraj ob osmih zvečer lotil delanja domače naloge pri enem predmetu. Rok za oddajo je bil in tudi bo v prihodnje vsak petek do 23:55. Fora je bila v tem, da sem dokaj kratko nalogo delal vse do zadnjega, torej cele 4 ure!!! Pa nisem bil edini. En sošolec, ki je lani tudi imel zelo visoko povprečje, je samo programčič pri eni izmed treh nalog pisal 4(!) ure. Mah, to je pač rekurzija oz. uvajanje v rekurzijo (pri teh stvareh znajo možgani in živci hitro pregoreti).
Čeprav nekaterim učenje in delanje za šolo ob petkih ni nič posebnega, zame je. Ampak odkar študiram občasno kaj delam za faks tudi ob petkih popoldan in večer (zlasti, ko teče voda v grlo) in zanimivo, da ob tem niti nimam kakšnih čudnih občutkov.
P.S.
Še bolj zanimiva je zagretost asistenta, ki nam je naloge popravil takoj po oddaji, tako smo imeli rezultate znane že v soboto ob enih zjutraj.
Vpiši se